Krassimira Stoyanova je danes ena vodilnih pevk na svojem področju, ki jo slavijo tako občinstvo kot tisk. Rodila se je v Bolgariji in študirala petje in violino na konservatoriju v Plovdivu. Leta 1995 je debitirala v Narodni operi v Sofiji, kjer je razvila obsežen repertoar, svojo mednarodno kariero pa je začela v Dunajski državni operi. Še vedno je redna gostja v operi Haus am Ring, kjer je leta 2009 prejela naziv "Kammersängerin".
Krassimira Stoyanova redno nastopa v vodilnih opernih hišah, kot so Metropolitanska opera v New Yorku, Opéra Bastille v Parizu, Kraljeva opera Covent Garden, milanska La Scala, operna hiša v Zürichu ter državne opere v Münchnu, Hamburgu, Dresdnu in Berlinu. Sodelovala je z najbolj priznanimi dirigenti, kot so Daniel Barenboim, Riccardo Chailly, Myung-Whun Chung, Vladimir Fedosejev, Daniele Gatti, Bernard Haitink, Manfred Honeck, Mariss Jansons, Fabio Luisi, James Levine, Zubin Mehta, Riccardo Muti, Seiji Ozawa, Georges Prêtre, Yuri Temirkanov, Christian Thielemann in Franz Welser-Möst.
Operni repertoar sopranistke sega od vlog belcanta, velikih Verdijevih in Puccinijevih vlog do Richarda Straussa in slovanskega repertoarja. Z veliko strastjo se posveča tudi redko izvajanim delom, med drugim Donizettijevim Maria di RohanVerdijeva Bitka v Legnanu (La battaglia di Legnano) ali Dvořákovo Dimitrij.
Leta 2003 je na Salzburškem festivalu debitirala kot Antonia (Les Contes d'Hoffmann). Kot maršal (Kavalir Rose Cavalier) in Danae (Ljubezen do Danae) je lahko tudi v Salzburgu slavila velik uspeh.
Krassimira Stoyanova je tudi ena najbolj iskanih pevk na koncertnih odrih. Pela je Beethovnovo 9. simfonijo z Riccardom Mutijem na festivalu v Raveni, s Colinom Davisom v londonski katedrali svetega Pavla, z Marissom Jansonsom v Vatikanu ter s Christianom Thielemannom in Münchensko filharmonijo, če naštejemo le nekatere. Njen koncertni repertoar vključuje Verdijev Requiem, Beethovnovo Missa solemnisStrauss' Štiri zadnje pesmiDvořákov Requiem in Stabat mater.
Med najpomembnejše dogodke v zadnjem času sodijo recitali v Bavarski in Dunajski državni operi, milanski La Scali in dunajskem Musikvereinu, koncerti z Rossinijevo Stabat mater s Simfoničnim orkestrom iz Chicaga pod taktirko Riccarda Mutija ter v vlogah Aide in Amelie (Simon Boccanegra) v milanski La Scali, nova uprizoritev Ariadna na Naxu v Semperoper Dresden pod vodstvom Christiana Thielemanna, koncerti z Dunajskimi filharmoniki, concertante Aida-nastopi s Simfoničnim orkestrom iz Chicaga in Verdijev Requiem na Salzburškem festivalu pod taktirko Riccarda Mutija in nastopi v vlogi Leonore (Il trovatore) v Bavarski državni operi.
Večina projektov, načrtovanih za sezono 2019/20, je postala žrtev ukrepov, ki so bili po vsem svetu sprejeti za boj proti pandemiji koronavirusov. Kljub temu je Krassimira Stoyanova v novi produkciji Luisa Miller (naslovna vloga) v Lyric Operi v Chicagu, na recitalih v Grazer Musikvereinu in Züriški operni hiši ter z orkestrom Verdijev Requiem v dunajskem Musikvereinu pod vodstvom Riccarda Mutija. Poleg Desdemone (Otello) v Dunajski državni operi sta bili tudi Amelia (Un ballo in maschera) v Maggio Musicale v Firencah in operna proslava v Atenah. Leto 2020/21 se je za umetnika začelo z Verdijevo Requiem in Beethovnovo Simfonija št. 9 v milanski La Scali pod vodstvom Riccarda Chaillyja. Kot rezidenčna umetnica nastopa tudi na različnih koncertih z Münchenskim radijskim orkestrom. Poleg številnih drugih koncertov in recitalov je Marschallin nastopila tudi v Rose Cavalier v Dunajski državni operi, Leonora (Il trovatore) v Opéra national de Paris in grofica v novi uprizoritvi Capriccio pod vodstvom Christiana Thielemanna v Semperoper Dresden.
Štiri samostojne zgoščenke Krassimire Stoyanove I palpiti d'amor, Slovanske operne arije, Verdi in . Verismo za založbo Orfeo prejeli pomembne nagrade. Njena nova zgoščenka z vsemi Puccinijevimi pesmimi za sopran in klavir je izšla pri založbi Naxos.
