Lars Eidinger│Hauspostille Bertolta Brechta

Glasba in besede

Lars Eidinger│Hauspostille Bertolta Brechta

Foto: © Ingo Pertrame
Lars Eidinger
Igralec/igralka
Hans-Jörn Brandenburg
Glasba/harmonija

PROGRAM

"Bolan od sonca in popolnoma razjeden od dežja / v razmršenih laseh ukraden lovor / pozabil je vso svojo mladost, le svojih sanj ne / dolgo streho, nikoli neba, ki je bilo nad njim". "Hauspostille" je punk. Divji Brecht se giblje na obrobju antisocialnega. Praznuje preklete in pije z izobčenci. Njegova temačna poezija se navdušuje nad srhljivo lepoto morbidnega - vzornik ikon pop kulture, kot so Iggy Pop, Nick Cave in Tim Burton. Zapeljana, utopljena dekleta v "plitvih, rjavih močvirnih ribnikih", morilsko poželenje, pohota, pohlep in surovo nasilje - skratka vse, kar je ogabno in umazano, kar dobro vzgojena generacija staršev sramotno skriva za brezhibno belimi zavesami - je brez tabujev potegnjeno na svetlo. Hipokrizija je razkrita z užitkom. Lars Eidinger ima kot igralec zelo rad like, ki imajo kaj skrivati. V filmu Tatort je igral edinega morilca, ki je ušel svojim preiskovalcem. Na Brechtovem festivalu v Augsburgu je nemoteno nadaljeval svojo vlogo v filmu "Mackie Messer - Brechts Dreigroschenfilm". Globoko vdihne divjega Brechta in njegovo poezijo ob glasbeni spremljavi Hansa Jörna Brandenburga pripelje na oder kot radikalno iskrivo sintezo umetnosti.

UMETNIKI

  • Lars Eidinger

    Foto: © Ingo Pertrame

    Lars Eidinger, rojen v Berlinu, je študiral na priznani Akademiji za dramske umetnosti Ernst Busch v Berlinu. Od leta 1999 je član ansambla gledališča Schaubühne v Berlinu. Z upodobitvama Hamleta in Riharda III. v predstavah Thomasa Ostermeierja je požel mednarodno priznanje in postal eden najvplivnejših igralcev gledališča Schaubühne. Njegova zadnja gledališka vloga je bila Peer Gynt, ki jo je ustvaril skupaj z vizualnim umetnikom Johnom Bockom.
    Lars Eidinger je poleg odrskih del igral tudi v številnih filmskih in televizijskih produkcijah, kot so Alle Anderen (režija: Maren Ade, 2008), Goltzius & The Pelican Company (režija: Peter Greenaway, 2011), Was bleibt (režija: Hans-Christian Schmid, 2011), Tatort - Borowski und der stille Gast in dve dodatni epizodi (režija: Christian Alvart, 2012; Claudia Garde, 2015; İlker Çatak, 2021), Clouds of Sils Maria (režija: Olivier Assayas, 2013), Familienfest (režija: Lars Kraume, 2014), Personal Shopper (režija: Olivier Assayas, 2015), SS-GB (BBC, režija: Philipp Kadelbach, 2015), Mathilde (režija: Alexei Utchitel, 2014/15), Yesterday's Flowers (režija: Chris Kraus, 2015), televizijska serija Sense 8 (režija: Chris Kraus, 2015), televizijska serija Sense 8 (rež: Lana in Lilly Wachowski), Maryline (r.: Guillaume Gallienne, 2016), Terror (r.: Lars Kraume, 2016), High Life (r.: Claire Denis, 2017), 25 km/h (r.: Markus Goller, 2017), Dumbo (r.: Tim Burton, 2017), Mackie Messer - Brechts Dreigroschenfilm (r.: Joachim A. Lang, 2017), Proxima (režija: Alice Winocour, 2018), Perzijske lekcije (režija: Vadim Perelman, 2018), televizijska serija Babilon Berlin (režija: Tom Tykwer, Hendrik Handloegten, Achim von Borries, od leta 2017 do danes), Schwesterlein (režija: Stéphanie Chuat, Véronique Reymond, 2019) in Joan Verra z Isabelle Huppert (režija: Laurent Larivière, 2020). V začetku poletja 2021 se je Lars Eidinger znašel pred kamero za serijo Faking Hitler na televiziji RTL, ki pripoveduje zgodbo o ponarejenih Hitlerjevih dnevnikih. Videli smo ga lahko tudi v seriji Ich und die Anderen režiserja Davida Schalka na televiziji Sky. Leta 2021 je z Noahom Baumbachom v Clevelandu posnel film White Noise, priredbo romana Dona DeLilla White Noise - z Adamom Driverjem in Greto Gerwig. Film bo leta 2022 odprl beneški filmski festival. Spomladi 2022 je s Shawnom Levyjem sodeloval pri Netflixovi seriji All The Light We Cannot See.
    Leta 2013 je Lars Eidinger prejel nagrado nemških filmskih kritikov za najboljšega igralca, leta 2014 pa nagrado Grimme. Leta 2017 je bil ponovno nominiran za nemško televizijsko nagrado v kategoriji "najboljši igralec" za filma Teror in Družinski praznik; slednji je prejel nagrado za "najboljši film". Leta 2018 je prejel avstrijsko filmsko nagrado za "najboljšo moško vlogo", nominiran pa je bil tudi za nemško filmsko nagrado za "najboljšo moško vlogo" v filmu Včerajšnje rože. Istega leta je prejel nagrado Ernsta Lubitscha za vlogo v filmu 25 km/h; za to vlogo je leta 2020 prejel tudi bavarsko filmsko nagrado za "najboljšega igralca". Leta 2021 je bil nominiran za nagrado Romy v kategoriji "najbolj priljubljen filmski igralec". Leta 2020 je bil film Schwesterlein švicarska kandidatura za oskarja v kategoriji "najboljši mednarodni celovečerni film"; Lars Eidinger je za film Schwesterlein prejel nagrado zlata lipa za "najboljšega igralca". Pred kratkim je bil odlikovan tudi z nazivom Chevalier de l'Ordre des Arts et des Lettres.
    Poleg igralske kariere je Lars Eidinger tudi glasbenik, fotograf in didžej. Z družino živi v Berlinu. Lars Eidinger je salzburški Jedermann od poletja 2021.

  • Hans-Jörn Brandenburg

    Hans-Jörn Brandenburg je glasbenik in skladatelj.

    Bil je glasbeni direktor Deutsches Schauspielhaus Hamburg, delal pa je tudi v drugih pomembnih gledališčih, kot so Thalia Theater Hamburg, Berliner Ensemble in številna druga. Hans-Jörn Brandenburg je zelo produktiven filmski in gledališki skladatelj, sodeloval pa je tudi pri številnih projektih zgoščenk, s Herbertom Grönemeyerjem in priznanimi režiserji, kot so George Tabori, Robert Wilson, Nicolas Stemann, Peter Zadek, Jan Bosse itd.
    Nominacija za grammyja za zgoščenko The Gorey End z zasedbo Tiger Lillies in kvartetom Kronos, za katero je napisal aranžmaje.

VSTOPNICE