Gabriela Scherer │Michael Volle: Priljubljene arije iz oper in operet

Gabriela Scherer se je rodila v Zürichu in študirala na Mozarteumu v Salzburgu pri profesorici Horiani Branisteanu. Prejela je več nagrad in priznanj, na primer na mednarodnem pevskem tekmovanju Kammeroper Schloss Rheinsberg leta 2005 in mednarodnem Mozartovem tekmovanju v Salzburgu leta 2006, izpopolnjevala pa se je v züriškem Opernem studiu (sezona 06/07) in na mojstrskih tečajih pri Angeliki Kirchschlager, Franciscu Araizi in Barbari Fink ter drugih.

V sezoni 21/22 Gabriela Scherer debitira v hiši in vlogi v naslovni vlogi Puccinijeve opere Tosca v gledališču v Dortmundu in debitirala v vlogi Else v novi uprizoritvi Lohengrin Katharine Wagner v Leipziški operi, kjer je nastopila v vlogi Freie v gala predstavi opere Rheingold je treba izkusiti. Sopranistka bo izvedla tudi Rossinijevo Petite Messe Solenelle v Zürichu.

Leta 2021 je Gabriela Scherer v kratkem času prevzela slavnostni koncert s Salzburškimi filharmoniki pod vodstvom Elisabeth Fuchs, maja 2020 pa je izvedla odlomke iz Straussovega Arabella in Wagnerjevo Leteči Holandec ob Michaelu Volleju v Državnem gledališču Wiesabden. Poleti 2020 je pela na več koncertih, med drugim na koncertu na prostem ob Michaelu Volleju, Massimu Giordanu in Barbari Frittoli, ki ga je vodil Markus Bosch skupaj s Südwestdeutsche Philharmonie, ki je bil eden redkih orkestrov, ki jim je bilo v času pandemije dovoljeno ponovno nastopati.

Nastopi kot Senta (Leteči Holandec) v okviru Mednarodnega majskega festivala v Hessenskem državnem gledališču Wiesbaden in v Deutsche Oper am Rhein v Düsseldorfu Duisburgu, slavnostni koncert v Budimpešti in njen debi v vlogi Lady Macbeth v Verdijevi operi Macbeth v Wiesabdnu ter recital z deli Straussa in Wagnerja v Dortmundu, ki so ga morali odpovedati zaradi pandemije Covid-19.

V zadnjih sezonah je v Semperoper Dresden odigrala dve vlogi: Komeso (Figarova svatba (Le Nozze di Figaro)), sledila je naslovna vloga Ifigenije v operi v koreografiji Pine Bausch Ifigenija au Taurida Christoph Willibald Gluck. Gabriela Scherer je debitirala v Hessisches Staatstheater Wiesbaden kot Senta v operi Richarda Wagnerja Leteči Holandec.

 Kot Ariadna v Ariadna na Naxu v Luzernskem gledališču v sezoni 2014/15 je švicarska igralka uspešno prešla na repertoar liričnega soprana. V sezoni 2016/17 je nastopila v vlogi Ariadne (Ariadna na Naxu) v gledališču Lübeck, grofica Almaviva (Figarova svatba (Le Nozze di Figaro)) v Leipziški operi in kot prva dama (Čarobna flavta) v pariški nacionalni operi. Kot Freia (Rhinegold) je Gabriela Scherer nastopila v koncertnih izvedbah Renskega zlata pod glasbenim vodstvom Marka Janowskega in orkestra Elbphilharmonie NDR v Elbphilharmonie Hamburg, Konzerthaus Dortmund in v okviru festivala Whitsun v Festspielhaus Baden-Baden. V sezoni 2017/18 je sopranistka debitirala kot Contessa (Figarova svatba (Le Nozze di Figaro)) v Saški državni operi v Dresdnu in Leipziški operi, kjer je tudi uspešno debitirala v vlogi Agathe. V sezoni 2018/19 je Gabriela Scherer pela naslovno vlogo v operi Richarda Straussa Arabellasledili sta vlogi Agathe (Freischütz), debitirala v vlogi Elizabete (Don Carlo), Contessa (Figarova svatba (Le nozze di Figaro)), Freia (Rhinegold), Gerhilde (Valkira) in Gutrune (Somrak bogov) v Leipziški operi. V zimski operi v Heidenheimu je nastopila kot Contessa, sezono pa je zaključila na koncertnem odru s ChorWerk Ruhr in Mozartovo Messa da Requiem.

V sezoni 2007/08 je bila članica ansambla Leipziške opere in je nastopila kot Hänsel (Hansel in Gretel), gospa Jessel (Obrat vijaka), Annio (La Clemenza di Tito) in kot skladatelj (Ariadna na Naxu) na odru. V naslednjih sezonah, od 2009 do 2011, je Gabriela Scherer delala v sloviti Bavarski državni operi, kjer je bila članica ansambla v vlogah, kot so Dorabella (Così fan tutte), Hansel (Hansel in Gretel), Mércèdes (Carmen), Fenena (Nabucco), Soeur Mathilde (Dialogues des Carmélites), dekle s cvetjem (Parsifal) in Silla (Palestrina) zapela.

Gabrielo Scherer odlikuje tudi natrpan koncertni urnik. Redno sodeluje z izjemnimi dirigenti, kot so Riccardo Chailly, John Eliot Gardiner, Lawrence Foster, Christopher Hogwood, Kent Nagano, Marek Janowski, Marcus Bosch in Simone Young. Koncerti so jo popeljali na grad Elmau, na jubilejno slovesnost Evropskega kulturnega foruma Mainau e.V. z Michaelom Vollejem in Piotrom Beczalo ter na operni festival v Heidenheimu.

Michael Volle je verjetno eden najbolj iskanih pevcev vseh časov. Baritonist je stalnica v vseh največjih opernih hišah in festivalih po vsem svetu, kot so Metropolitanska opera v New Yorku, Državni operi v Münchnu in na Dunaju, milanska Teatro alla Scala, Kraljeva opera, Pariška nacionalna opera in operne hiše v Berlinu. Michael Volle je še posebej tesno povezan s Staatsoper Unter den Linden, kjer je pred kratkim pel Jacka Rancea (la fanciulla del West) pod glasbenim vodstvom sira Antonia Pappana. Slavni Wagnerjev interpret je tudi redni gost Salzburškega in Bayreuthskega festivala ter Festspielhaus Baden-Baden.

Sezona 21/22 prinaša vsestranskemu baritonistu štiri zanimive vloge v Staatsoper Unter den Linden: nastopil bo v naslovni vlogi v Verdijevi operi Falstaff kot tudi v vlogi vrhovnega duhovnika v Samson in Dalila in kot Jack Rance v obnovljeni predstavi la fanciulla del West. V okviru prazničnih predstav bo Michael Volle pel tudi naslovno vlogo v novi uprizoritvi Mozartove opere Don Giovanni pod vodstvom Daniela Barenboima. Z eno svojih najljubših vlog, Hansom Sachsom v Mojstri iz Nürnbergase odlični Wagnerjev pevec vrača v Metropolitansko opero v New Yorku, kjer bo pel Wolframa (Tannhäuser) v Saški državni operi v Dresdnu in Wotan (Rhinegold) na evropski turneji z Rotterdamskim filharmoničnim orkestrom pod vodstvom Yannicka Nézet-Séguina in na gala predstavi v okviru Wagnerjevega festivala v Leipziški operi. Nastopil je tudi kot Scarpia (Tosca) v gala predstavi v gledališču v Dortmundu in v londonski Kraljevi operni hiši, Guy de Montfort poje v novi produkciji Sicilske lisice (Les vêpres siciliennes) v berlinski Deutsche Oper in ena njegovih najbolj bleščečih vlog, Barak v Straussovi Ženska brez sencena opernem festivalu Bavarske državne opere v Münchnu. Iskani pevec je prav tako dejaven na koncertnih odrih: sezono začenja z Musorgskim Pesmi in plesi smrti skupaj s pianistko Martho Agerich na festivalu v Lausitzu poje Bachovo Pasijon svetega Janeza z Münchenskim Bachovim zborom v Bukarešti, Rossinijevo Petite Messe Solenelle v Zürichu, Prelepa Magelone v Filharmoniji Essen, na otvoritvenem koncertu Mozartwoche Salzburg ter na Mahlerjevi Pesem zemlje v Elbphilharmonie in Laeiszhalle Hamburg.

Med vrhunce pretekle sezone sodi njegov odmevni debut v vlogi Borisa v operi Musorgskega Boris Godunov v züriški operni hiši, Jack Rance v berlinski Staatsoper Unter den Linden, Hans Sachs (Spletna stran Meistersinger iz Nürnberga) in Amfortas v koncertantnem Parsifal na festivalu v Bayreuthu. Na koncertnem odru je Michael Volle nastopil s Plácidom Domingom na gala koncertu v Bolšoj teatru v Moskvi in zapel Haydnovo Ustvarjanje z orkestrom Maggio Musicale Fiorentino pod vodstvom Zubina Mehte v Firencah. Wagnerjeva in Straussova dela je izvajal tudi v Državnem gledališču Wiesbaden v okviru koncerta "Wagnerians Live in Concert" Metropolitanske opere New York, ki so ga v živo prenašali po vsem svetu. Nadaljnji recitali in koncerti so ga popeljali na Festival Lausitz, v Taggenbrunn, Brucknerhaus Linz, Müpa v Budimpešti, na Festival Martha Argerich v Laeiszhalle Hamburg z Musorgskega Pesmi in plesi smrti in v Muzej Richarda Wagnerja v Bayreuthu na recital pesmi s Helmutom Deutschom.

Nastopi kot Johanaan (Salome) v La Scali in Baden-Badnu, kot Barak (Ženska brez sence) in Scarpia (Tosca) v New Yorku, kot Nizozemec (Leteči Holandec) v Wiesbadnu, Münchnu, Londonu in Berlinu ter Sachs (Mojstri iz Nürnberga) v Bayreuthu, kot Mandryka (Arabella) na Dunaju, kot Don Giovanni v Karlsruheju kot Wotan/Wanderer (Nibelungov prstan) v Dresdnu, Méphistophélès v Berliozovem La Damnation de Faust s Hamburškim simfoničnim orkestrom ter številni koncerti in recitali so bili odpovedani zaradi pandemije Covid-19.

V sezoni 19/20 je Michael Volle v Staatsoper Unter den Linden v Berlinu odigral pet vlog: Wotana (Rhinegold in . Valkira) in pohodniki (Siegfried) v ciklu Prstan, debitiral je kot Herr Fluth v drami Otta Nicolaia Vesele žene iz Windsorjain kot veliki duhovnik v filmu Camilla Saint-Säensa Samson in Dalilavse pod vodstvom Daniela Barenboima. Kot Jochanaan v operi Richarda Straussa Salome in kot Orest (Electra) se je vrnil v Dunajsko državno opero in nastopil kot Barak z Rotterdamskim filharmoničnim orkestrom pod vodstvom Yannicka Nézet-Séguina v Parizu, Dortmundu in Rotterdamu.

Michael Volle je eden vodilnih interpretov nemškega repertoarja; med njegove najljubše vloge sodijo naslovna vloga v Wagnerjevem Letečem Holandcu, Wotan/Potepuh v Nibelunškem prstanu, Hans Sachs (Mojstri iz Nürnberga) in Amfortas (Parsifal) in Straussovi vlogi Baraka (Ženska brez sence), Johanaan (Salome), Orest (Electra) in Mandryka (Arabella), Dr. Schön/Jack Razparač (Lulu) in Wozzeckoba Alban Berg. Vendar je baritonist tudi vodilni svetovni izvajalec italijanskega repertoarja. Pel je Scarpio (Tosca) ob Anni Netrebko v naslovni vlogi v Metropolitanski operi, Dunajski državni operi in Deutsche Oper Berlin, v Berlinu je blestel kot sir John Falstaff in kot Jack Rance (La fanciulla del West).

Baritonista je mogoče slišati na koncertnih odrih v vseh največjih svetovnih koncertnih dvoranah in z najbolj priznanimi orkestri. Redno sodeluje z dirigenti, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta, Christian Thielemann, sir Antonio Pappano, Maris Janssons, Franz Welser-Möst, Valerij Gergijev, Thomas Hengelbrock, Simon Rattle in Frieder Bernius. Michael Volle se intenzivno posveča petju samospevov in redno nastopa na recitalih s Helmutom Deutschom za klavirjem, med drugim na Heidelberger Frühling in Schubertiade Schwarzenberg.

Številni posnetki na CD in DVD, prenosi v živo v kinematografih po vsem svetu ter filmska produkcija "Lovčeva nevesta" (Freischütz) z Michaelom Vollejem v vlogi Kasparja dokumentira umetnikovo delo. Michael Volle je dobitnik nemške gledališke nagrade "Faust" in pevec leta revije "Opernwelt" (2008 in 2014).

Pianistka Alexandra Goloubitskaia se je rodila v Moldaviji, odraščala pa je v Moskvi. Njen glasbeni talent so odkrili in spodbujali že zelo zgodaj. Študirala je klavir na osrednji glasbeni šoli Moskovskega državnega konservatorija P. I. Čajkovski in na Univerzi za umetnost v Gradcu.

Njena kariera se je nato razvila v iskano solistko, spremljevalko pesmi in komorno glasbenico, ki nenehno širi svoj program ter prejema mednarodna priznanja in pohvale. Spremljava pesmi na različnih recitalih in obsežni glasbeni nastopi so jo popeljali na koncerte in festivale v države SND, Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Francijo, Južno Afriko, Južno Ameriko, Švico in Nizozemsko.

Je nagrajenka tekmovanja Bösendorfer in Hans Gabor Belvedere na Dunaju. Njena gostovanja v Dunajski državni operi, Theater an der Wien, Teatro Colón v Buenos Airesu, Grand Teatre Liceo v Barceloni, na Bayreuthskem festivalu v sodelovanju s K. Petrenkom in S. Bychkovom, na Salzburškem festivalu v sodelovanju z R. Mutijem, v Grafeneggu, Komische Oper Berlin ter gostovanja v Bolšoj teatru, v Pragi, Tel Avivu, Frankfurtu, Stuttgartu in Bremnu so dokumenti različnih obdobij njene umetniške kariere.

Njena orkestrska klavirska spremljava na koncertu Tristana in Izolde je bila sprejeta z navdušenjem, prav tako njena spremljava pesmi v okviru komornega programa "Internationale Maifestspiele Spezial" v Hessisches Staatstheater Wiesbaden; prav tako je prevzela vlogo orkestra na gala predstavah Prstana Nibelungov v Hessisches Staatstheater Wiesbaden.

Aleksandra Goloubitskaia je od leta 2017 profesorica na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost mesta Dunaj.