MAX MÜLLER - opereta po meri, ljubezenska izpoved!

Igralec, pevec in zabavljač Max Müller je kot bavarski policijski seržant Michi Mohr v uspešni seriji ZDF "Die Rosenheim-Cops" že dolgo kultna osebnost. Po študiju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju se je igralska kariera Maxa Müllerja začela z glavno vlogo v celovečernem filmu "Fleischwolf", za katero je bil nominiran za nagrado Maxa Ophülsa. Sledile so številne gostujoče vloge v televizijskih serijah, kot so "Kommissar Rex", "Schlosshotel Orth" in "SOKO Kitzbühel", ter nastopi v televizijskih filmih "Marie Bonaparte" in "Stefan Zweig" in drugih. Max Müller je s svojimi odrskimi nastopi gostoval v priznanih avstrijskih in tujih gledališčih, kot so Schauspielhaus Wien, Renaissance-Theater Berlin, Théâtre de la Bastille v Parizu in Theater in der Josefstadt, kjer je bil med letoma 1993 in 2000 tudi stalni član igralskega ansambla. Nastopal je tudi na festivalu v Reichenauu in na festivalu ob jezeru Mörbisch.

Verjetno je manj znano, da je Max Müller tudi šolan operni pevec, ki je študiral na dunajski glasbeni univerzi pri priznanih učiteljih, kot sta Charlotte Grubenmann in Kammersänger Walter Berry. Leta 2002 je na Koroškem poletnem festivalu debitiral kot lirični baritonist v naslovni vlogi cerkvene opere "Franziskus". Pevec, ki so ga občinstvo in kritiki zelo pohvalili, je med letoma 2004 in 2011 redno nastopal tudi na festivalu Gottfried von Einem. Max Müller pripravlja tudi različne solistične programe, od leta 2010 tudi za dunajski Musikverein. Umetnik se lahko pohvali s sodelovanjem s priznanimi umetniki, kot so Otto Schenk, Fritz Muliar, Heinz Marecek, Sissy Löwinger, Gerda Fröhlich, Werner Schneyder, Jörg Schneider, Gunter Krää, Walter Bannert, Erhard Riedlsperger, Cyprien Katsaris, Karin in Doris Adam, Oleg Maisenberg in Robert Holl. Med njegove uspešne projekte zgoščenk sodijo posnetki "Ewig Dein Mozart" (2012), "Weihnachten! Zgodbe. Songs. Gedichte" (2014) skupaj z Elisabeth Daxer, "Geschichte eines Nussknackers" (2016) z Münchenskim simfoničnim orkestrom in "Tierisch" (2017) z Volkerjem Nemmerjem.

Max Müller je bil že nominiran za avstrijsko filmsko in televizijsko nagrado Romy v kategoriji "Najbolj priljubljena igralska serija/serija". Leta 2008 je bil imenovan za bavarskega častnega komisarja, leta 2019 pa za hessenskega častnega komisarja. Vsestranski igralec je bil marca 2018 imenovan tudi za "Korošca leta" v kategoriji "Kultura", svobodna dežela Bavarska pa mu je podelila "zvezdo varnosti".

Volker Nemmer je kantavtor, komorni glasbenik in solist. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (instrumentalni in vokalni učiteljski tečaj) in na dunajskem konservatoriju (spremljava in spremljava pesmi). Koncertna dejavnost v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Liechtensteinu, na Švedskem, v Švici, Franciji, Angliji in ZDA. Sodelovanje na številnih festivalih, med drugim na "Concerti per l 'Europa" v Benetkah, The Sound of Dreams (London), Wiener Musiksommer - Klangbogen, festivalu Colourscape, Koroškem poletju, festivalu Hörgänge v Wiener Konzerthaus, festivalu Wien Modern, festivalu Allegro vivo, koncertnem ciklu Capriccio v dunajskem Musikvereinu, festivalu European Weeks Passau in številnih koncertih Jeunesse musicale (Bruckner Haus Linz). Od leta 2010 je Volker Nemmer redni gost dunajskega Musikvereina. Intenzivno umetniško sodeluje s pevci Ullo Pilz, Maxom Müllerjem in Konradom Huberjem ter s Hermine Haselböck, Anno Mario Pammer, Adrianom Erödom, Matthiasom Hausmannom, Robertom Hollom, Wolfgangom Holzmairjem, Alexandrom Kaimbacherjem, Thomasom Weinhapplom, Mario Zeffiri ter skladatelji Julijo Tsenovo, Dirkom D'Ase, Herwigom Reiterjem in Wolframom Wagnerjem.

Umetniško sodelovanje s skupino homunculus (1992-2004) in sodelovanje v seriji predstav "Tanz im Exil" v dunajskem Akademietheatru (balet dunajske Volksoper), na festivalu Impulstanz 2005, na festivalu "Österreich tanzt 08" v Festspielhaus St. Pölten in na plesnem festivalu "Berührungen" 2008 v Odeonu.

Zgoščenke z Maxom Müllerjem: Ewig Dein Mozart (2012), Tierisch! (2017) in s Konradom Huberjem: Fahrende Gesellen - Eine Zeitreise (2018).

Claudia Sturm, 1. violina
Roland Herret, 2. violina
Anna Dean, viola
Jakob Gisler, violončelo

 "Takšni glasbeniki z velikim zanimanjem in odločnim pristopom so poskrbeli, da je klasična glasba (spet) vznemirljiva." Karl Harb, Salzburger Nachrichten, 2016

Maja 2017 je dunajski kvartet ADAMAS za svojo drugo zgoščenko prejel nagrado Pasticcio, ki jo podeljuje Ö1. Tik pred tem, marca 2017, so štirje glasbeniki na mednarodnem Haydnovem tekmovanju komorne glasbe na Dunaju prejeli tretjo nagrado. V sezoni 2016/17 sta kvartet podprla Brittenova in Pearsova fundacija v Alderbourgu (Velika Britanija), ki ga je povabila na dvotedensko rezidenčno gostovanje kot rezidenčni kvartet, in Académie musicale de Villecroze.

Aprila 2013 je kvartet ADAMAS prejel nagrado "Jeunesse - MehrWERT-Preis der Erste Bank", čemur je sledilo snemanje njihove debitantske zgoščenke pri založbi Gramola Vienna. Zgoščenka je prejela nagrado zvezda meseca revije za kulturo DIE BÜHNE, nagrado Pasticcio revije Ö1, izbrana je bila za zgoščenko tedna v programu za klasično glasbo na Ö1 in Radiu Stephansdom ter prejela tudi mednarodno nagrado: "Diapason découverte" priznane francoske revije za klasično glasbo "Diapason".

Poleg teh nagrad je kvartet ADAMAS prejel prvo nagrado in posebno nagrado za najboljšo interpretacijo Schuberta na mednarodnem Schubertovem tekmovanju v Rušah, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju "Ostracised Music" v Schwerinu ter poljsko glasbeno nagrado Mednarodne poletne akademije Dunaj-Praga-Budimpešta.

Kvartet ADAMAS študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri profesorju Johannesu Meisslu in se stalno udeležuje mojstrskih tečajev. Opravili so tečaje s Hatto Beyerle in Miguelom da Silvo na Académie musicale de Villecroze ter s člani kvarteta Artis, Evgenijo Epshtein, Christophom Richterjem in Christophejem Giovaninettijem v okviru zasedanj "EuropeanChamberMusicAssociation" in mednarodne poletne akademije Dunaj-Praga-Budimpešta ter s člani kvarteta Juilliard na Julliard School v New Yorku.

Štirje glasbeniki si v okviru Mednarodne mreže za glasbeno izobraževanje prizadevajo, da bi vsem otrokom po svetu omogočili dostop do kakovostnega glasbenega izobraževanja. Svoje glasbeno znanje še naprej prenašajo na tečajih komorne glasbe in inštrumentalnih tečajih. Pro bono so na večtedenskih tečajih poučevali učence šole Simona Bolivarja v Boliviji in mlade glasbenike orkestra Simona Bolivarja v Venezueli.

Leta 2003 ustanovljeni kvartet ADAMAS si poleg izvajanja klasičnega dela godalnega kvarteta prizadeva tudi za povrnitev priznanja, ki je bilo odvzeto skladateljem, katerih dela je nacionalsocialistični režim od leta 1930 dalje označil za "izrojena". V sodelovanju s skupino EXILArte štirje glasbeniki vedno iščejo neodkrite skladbe iz tega obdobja. Kvartet je svojo drugo zgoščenko, ki je jeseni 2016 izšla pri založbi Gramola, posvetil izključno tem skladateljem.

Štirje glasbeniki sodelujejo tudi v projektih, ki združujejo klasično glasbo z drugimi oblikami umetnosti. V sodelovanju s seminarjem Maxa Reinhardta na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju so na primer ustvarili "Talk Haydn", zabavno predstavo s kvartetom igralcev, v kateri so preučevali retoriko v glasbi. Kvartet ADAMAS je v imenu Jeunesse skupaj z režiserko in igralko Ullo Pilz razvil glasbenoizobraževalni program "4×1=1 - Vom Zauber des Streichquartetts", v katerem pripovedovalec naroči godalni kvartet iz "Kammerzona" in nato skupaj z mladim občinstvom izve veliko o "življenju, prepiru in ljubezni" v vsakdanjem življenju godalnega kvarteta.

​"Štirje glasbeniki znajo natančno in diferencirano interpretirati iz enotnega zvoka. Osredotočajo se na glasbene geste, pomenske kontekste in razpoloženja, ki jih v vsakem trenutku slišno sporočajo in so tako prepleteni, da je človek dejansko prepričan, da tu nastopa umetnik z osmimi rokami. Glasbeniki se ne ustrašijo skrajnosti in tvegajo zelo individualno obliko izražanja, ki je analitično prodorna in tudi v najtemnejših pasažah glasbeno osupljivo lepa in zato resnično prepričljiva."
Christiane Franke, Klassik Magazin.com 2017