Vse najboljše │ z Ursulo Strauss in duetom BartolomeyBittmann

Štirikratni dobitnik nagrade ROMY je študiral igro v dunajskem Volkstheatru in nato nastopal v številnih priznanih gledališčih, kot so Theater in der Josefstadt, Ensembletheater, Drachengasse in Vienna Volkstheater.

Od leta 2001 je posnela številne uspešne celovečerne filme. Njeni najpomembnejši filmi so "Böse Zellen" (2003, režija Barbara Albert), "Crash Test Dummies" (2005, režija Jörg Kalt) in "Kotsch" (2006, režija Helmut Köpping), "Fallen! (2005, režija Barbara Albert), ki je bil leta 2006 prikazan v tekmovalnem programu v Benetkah, in "Revanche" (2008, režija Götz Spielman), slednji je bil leta 2008 povabljen na Berlinale, leta 2009 pa je bil v tujini nominiran za oskarja. "Mogoče v drugem življenju" (2010, režija Elisabeth Scharang). "Michael" (2010, režija: Markus Schleinzer), ki je bil leta 2011 prikazan v tekmovalnem programu v Cannesu. "Oktober, november", ponovno z Götzem Spielmannom, je bil v kinematografih prikazan novembra 2013. Leta 2015 je posnela filma "Mein Fleisch und Blut" v režiji Michaela Ramsauerja in "Maikäfer Flieg" (režija M. Unger), ki je bil tudi otvoritveni film Diagonale 2016.

Velik preboj na televiziji ji je prinesla vloga inšpektorice Angelike Schnell v seriji "Schnell Ermittelt", ki je hitro postala ena najuspešnejših serij ORF in Ursuli Strauss prinesla priljubljenost občinstva.
V sezoni 2015/16 je med drugim posnela peto sezono serije "Schnell Ermittelt". Sledila je vloga Anne Sacher v dvodelnem filmu "Das Sacher" v režiji Roberta Dornhelma v produkciji ORF/ZDF in miniseriji "Pregau" v režiji Nilsa Willbrandta v produkciji ORF/ARD. Z Davidom Schalkom je med drugim posnela miniseriji "Die Aufschneider" in "Altes Geld",
več televizijskih filmov z režiserji Wolfgangom Murnbergerjem, Andreasom Prochasko, Nikolausom Leytnerjem, Larsom Beckerjem in Stefanom Krohmerjem.

Leta 2008 in 2016 je bila na festivalu Diagonale nagrajena kot najboljša igralka.
Leta 2012 je prejela avstrijsko filmsko nagrado za najboljšo igralko.
Od leta 2012 Ursula Strauss zelo uspešno vodi svoj festival WACHAU v ECHTZEIT-u.

Matthias Bartolomey je prve lekcije violončela dobil od očeta, Franz Bartolomey pa je študiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju in na salzburškem Mozarteumu, kjer od leta 2020 poučuje tudi sam.

Od leta 2017 je vse bolj dejaven tudi kot skladatelj, pri čemer se osredotoča na širjenje repertoarja za violončelo in s tem povezan razvoj progresivnih tehnik igranja. Leta 2012 je z violinistom in mandolinistom Klemensom Bittmannom ustanovil duo BartolomeyBittmann - progressive strings duna.

Kot solist je Matthias Bartolomey med drugim sodeloval z Dunajskim komornim orkestrom, Dunajskimi komornimi filharmoniki, Univerzitetnim simfoničnim orkestrom Mozarteum, Simfoničnim orkestrom in C Philadelphia in Orkestarsi Devlent Senfoni Istanbul. Leta 2014 je s pianistom Clemensom Zeilingerjem na zgoščenki posnel redko izvajano sonato za violončelo sira Andréja Previna. Njegovi stalni komorni partnerji so Benjamin Schmid, Helmut Deutsch, Clemens Zeilinger, Magda Amara, Matthias Schorn, Georg Breinschmid, Florian Willeitner in Kvartet saksofonov Signum. Organiziral je literarne in glasbene projekte z Martino Gedeck, Isabel Karajan, Birgit Minichmayr, Ursulo Strauss in Karlom Markovicsom.

Leta 2017 je za film Juliana Pölslerja "Wir töten Stella" zaigral Sarabando iz Suite št. 6 za solo violončelo J. S. Bacha.
Na področju orkestrske glasbe je Matthias Bartolomey nastopal z orkestrom Dunajske državne opere, Dunajskimi filharmoniki, Dunajskimi simfoniki, Tonkünstlerorchester Niederösterreich, Komornim orkestrom Evrope in Mahlerjevim komornim orkestrom. Od leta 2010 je prvi violončelist dunajskega orkestra Concentus Musicus Wien, ki ga je ustanovil Nikolaus Harnoncourt.
Matthias Bartolomey igra na violončelo Davida Tecchlerja, Rim 1727.

Študiral je klasično violino na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Nato je študiral jazzovsko violino pri Didierju Lockwoodu v Parizu.
V Avstriji je ustanovil zasedbe Beefólk, Folksmilch, Radijski godalni kvartet in duo BartolomeyBittmann, v katerem deluje kot violinist, mandolinist in skladatelj. Klemens Bittmann je dejaven tudi kot studijski aranžer in studijski glasbenik za godalne priredbe ter vodja delavnic, predava pa tudi na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu.

Sodelovanje z:
Wolfgang Muthspiel, Alegre Correa, Gerald Preinfalk, Klaus Paier, Georg Gratzer, Alex Deutsch, Radijski godalni kvartet, Ulfried Staber, Stefan Heckl, Helgi Jonsson, Christian Muthspiel, Wolfgang Temmel, Mercedes Echerer, Thomas Mauerhofer, Christian Bakanic, AnnaF, Ramona Gillard, Valerie Sajdik, Maria Bill, Ursula Strauss, Sandy Lopicic, Alexander Tschernek, Olivier Tambosi, Cornelius Obonya, Andrea Eckert, Erich Oskar Hütter, Paul Gulda, Christiane Boesiger in mnogi drugi.veliko več

Godalni aranžmaji za:
Radijski godalni kvartet, Drew Sarich & Dead Poets String Quartet, Boy, Helgi Jonsson, Andreas Bourani, Conchita Wurst, Sarah Nardelli, AnnaF, Rita Chiarelli, Louie Austen, Sarah Grubinger, Broadlahn, Valerie Sajdik in mnogi drugi.

Klemens Bittmann igra na violino Josepha Paulija (Linz, 1817),
mandolo Markusa Kirchmayrja (Natters in Tirol, 2004) in strunami Thomastik-Infeld Vienna.